Kaj imata skupnega krškopoljc’ in zelje?

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Ime je vezano na jugovzhodni del Dolenjske, na območje Krško-Brežiškega polja ter obronkov Gorjancev, kjer se je pasma razvijala in preživela do danes. V starejših literaturnih virih je krškopoljski prašič imenovan tudi črnopasasti, pasasti ali prekasti prašič (tudi prekec).

Naš grafični vzorec je poklon kralju živali, kot pujsu radi rečemo na Dolenjskem. Da je bilo “kolobas za celo vas” je še ne dolgo nazaj skoraj vsaka hiša v naši vasi z vsem spoštovanjem vzredila enega ali dva pujsa za zimo. Mitjeva babica je vsakega poimenovala z imenom, ker mu je vsak dan v svinjski kuhinji kuhala polni penzion. Pred prazničnim obredom kolin mu je pripravila obilno zadnjo večerjo. Sama pa od takrat vsaj 14 dni ni niti poskusila mesa. Iz globokega spoštovanja in v zahvalo. Takrat je jedla zelje in kolerabo.

“Kdor zelje sadi in prašiče redi, se lakote ne boji.”

slovenski pregovor

Jagababa, kaj dogaja?

Vpiši se, da izveš prvi!

Sign up for Jagababa news!

  • V košarici ni izdelkov.