[vc_row][vc_column width=”2/12″][/vc_column][vc_column width=”8/12″][vc_custom_heading text=”Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Ime je vezano na jugovzhodni del Dolenjske, na območje Krško-Brežiškega polja ter obronkov Gorjancev, kjer se je pasma razvijala in preživela do danes. V starejših literaturnih virih je krškopoljski prašič imenovan tudi črnopasasti, pasasti ali prekasti prašič (tudi prekec).” font_container=”tag:p|font_size:24px|text_align:left|color:%23000000|line_height:1.4″ use_theme_fonts=”yes”][vc_column_text]Naš grafični vzorec je poklon kralju živali, kot pujsu radi rečemo na Dolenjskem. Da je bilo “kolobas za celo vas” je še ne dolgo nazaj skoraj vsaka hiša v naši vasi z vsem spoštovanjem vzredila enega ali dva pujsa za zimo. Mitjeva babica je vsakega poimenovala z imenom, ker mu je vsak dan v svinjski kuhinji kuhala polni penzion. Pred prazničnim obredom kolin mu je pripravila obilno zadnjo večerjo. Sama pa od takrat vsaj 14 dni ni niti poskusila mesa. Iz globokega spoštovanja in v zahvalo. Takrat je jedla zelje in kolerabo.
“Kdor zelje sadi in prašiče redi, se lakote ne boji.”
slovenski pregovor
[/vc_column_text][vc_empty_space][vc_single_image image=”10777″ img_size=”large”][vc_empty_space][vc_single_image image=”10781″ img_size=”large” add_caption=”yes”][vc_empty_space][vc_single_image image=”10779″ img_size=”large”][/vc_column][vc_column width=”2/12″][/vc_column][/vc_row]
