Naš grafični vzorec je poklon kralju živali, kot pujsu radi rečemo na Dolenjskem. Da je bilo “kolobas za celo vas” je še ne dolgo nazaj skoraj vsaka hiša v naši vasi z vsem spoštovanjem vzredila enega ali dva pujsa za zimo. Mitjeva babica je vsakega poimenovala z imenom, ker mu je vsak dan v svinjski kuhinji kuhala polni penzion. Pred prazničnim obredom kolin mu je pripravila obilno zadnjo večerjo. Sama pa od takrat vsaj 14 dni ni niti poskusila mesa. Iz globokega spoštovanja in v zahvalo. Takrat je jedla zelje in kolerabo.
“Kdor zelje sadi in prašiče redi, se lakote ne boji.”
slovenski pregovor
