V naši familiji se veseli december začne z Miklavžem, ki je naš uradni edini dobri mož že od vekomaj. Tako kot od nekdaj uradno postavljamo božično drevo in ne novoletne…
Gospa potica! Obvezna je tako za božič, veliko noč, na krstni pojedini in svatbeni mizi. Pa tudi na sedmini. Častitljiva gospa potica – večni strah in trepet gospodinj. Ali bo…
Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Ime je vezano na jugovzhodni del Dolenjske, na območje Krško-Brežiškega polja ter obronkov Gorjancev, kjer se je pasma razvijala in preživela…
Hišni vrtovi so bili od nekdaj značilno povezani s slovensko tradicionalno arhitekturo. Na vsakem vrtu je rasla češnja in spominjamo se, kako nam je bilo najljubše, če smo robutali češnje…
Krušnih zakladov naše dežele in mojstrovin praznične peke ne bi bilo brez rodovitne domače grude. Brez zdravih žitnih semen in delovnih rok. Praznični ali vsakdanji. Kruh, hlebec, štruca, pogača, presnec,…
Hvalnico skrivnostnim slovenskim gozdovom pišemo z motivom čudodelne praproti, zaradi katere lahko na najdaljšo kresno noč slišimo, kaj imajo povedati živali. In prav zgovorne so, če se takrat s praprotnim…
V žuborečih rekah potočnice, soške postrvi, potočne zlatovčice, šarenke. V počasnih okljukih potočkov in spokojnih vodah jezer še ščuke, jezerske zlatovčice, smuči in krapi. Med valovi morja adrijanskega in v…
Cvetoči travniki so neločljivi del naše kulturne krajine. Suhi in mokrotni travniki, nižinski košeni travniki, gorski pašniki, travniški visokodebelni sadovnjaki. Njihov pomen v prostoru je neprecenljiv z ekološkega in estetskega…
Gartelc za lesenim plotom. V vasici sredi travnikov, na samotni kmetiji blizu gozda ali pa v bahati meščanski vili. Bohoti se od težkih dišečih cvetov potonik, snežno belih alojzijevih lilij…
Največja svetinja hišnega tekstila slovenske hiše je bil od nekdaj velikonočni prtič. Bogato okrašen z vezeninami, tako kot so bila nališpana dekleta, ki so nesla košare in jerbas k žegnu…