V naši familiji se veseli december začne z Miklavžem, ki je naš uradni edini dobri mož že od vekomaj. Tako kot od nekdaj uradno postavljamo božično drevo in ne novoletne jelke. No, ko sva bila midva (Saša in Mitja) majhna, sva bila vsak na svojem koncu vesela tudi sindikalnega Dedka Mraza v kožuhastem plašču s prelepimi vezeninami in polhovko na glavi. Decembra je v najinih časih za eno popoldne na "firmi" oživel tisti mož iz Gasparijavih razglednic. S hudomušnim pogledom, rdečimi lički, sveže zeleno vejico jelke za polhovko in z zvrhanim košem.
Naš praznični vzorec za tvojo božično mizo in novoletno zabavo ima po finem bombažnem kepru in lanenih tkaninah raztresene različne storže, vedno zelene vejice smreke in jelke ter hrastove želode. Raztresene kot darila pod božičnim drevesom. Kaj pa počnejo želodi vmes porečete? Ja, mogoče niste vedeli, da so v času pred Kristusom zimski solsticij naši predniki praznovali z okraševanjem hrastovih dreves. V zahvalo za znova porajajočo se svetlobo in dobro letino v iztekajočem se letu.
“Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse zimske dni.”
slovenski pregovor
