Največja svetinja hišnega tekstila slovenske hiše je bil od nekdaj velikonočni prtič. Bogato okrašen z vezeninami, tako kot so bila nališpana dekleta, ki so nesla košare in jerbas k žegnu na velikonočno soboto. Tako čist in bel, kot je bila sveže prebeljena in pospravljena hiša za veliko noč. Tako izjemno pomemben, da je z največjim spoštovanjem prehajal iz roda v rod. Vedno skrbno zavit v fin svilen papir.
Z enakim spoštovanjem smo grafično posodobili več kot 100 let star vzorec velikonočnega prtiča s Kovačeve domačije Mitjeve babice Silve in dedka Lovrenca z Lobčka. Za praznični prtič smo skrbno izbrali fino laneno tkanino. Vsak ima ročno vrezan in sešit širok pisemski rob. Vzorec smo s tremi barvami ročno potiskali s tremi različnimi siti. Zate pa smo ga skrbno zavili še v svilen papir.
“Narodni vez ali tako imenovano narodno blago je izraz narodove »duše« v vezeninah. ”
Gorenjski muzej
