Gartelc za lesenim plotom. V vasici sredi travnikov, na samotni kmetiji blizu gozda ali pa v bahati meščanski vili. Bohoti se od težkih dišečih cvetov potonik, snežno belih alojzijevih lilij in češnjevih dreves, prekritih z belimi svilnatimi cvetovi.
Cvetoče bombažne kuhinjske krpe, cvetlični laneni prtovi, ocvetličeni namizni tekači, vrtni ležalniki prekriti s cvetovi, senčila za svetila posuta s cvetlicami, predpasniki v cvetju…Razkošje cvetov pričara Saša s svojimi spretnimi potegi lesenega rakla preko svilnatega sita. Kot pomladni veter, ki stresa češnjeve cvetne lističe na tla. Le da cvetoči vzorci na hišnem in kuhinjskem tekstilu ne ovenijo.
“Potonike so trmaste gospe rožnatih pričesk, pa še klepetulje za povrhu. Rade pijejo jutranjo roso in nastavljajo boke popoldanskemu soncu”
Mitja, krajinski arhitekt
