V hišni zbirki se pri nas najde polno zanimivih stvari, ki so jih stoletja naplavila na domačijo Mitjeve babice in dedka. Med njimi so našo pozornost pritegnili na papir potiskani vzorci za vezenje, različnih oblik in podob. Velike papirnate plahte z večinoma rastlinskimi vzorci v merilu ena proti ena, tudi za gorenjske avbe in rute. Na eni od plaht je s fino starinsko pisavo zapisano Gorenjska roža, in to z veliko začetnico in s klicajem. Z enakim pisalom je obkroženih nekaj izsekov vezenine. Ne poznamo zgodbe, ampak nas je hitro ujela v krog misli!
Krog kot obzorje, kot najbolj popolna naravna oblika, krog kot najstarejši simbol človeštva.
Krog kot kolo časa, kot sonce in polna luna. Krog kot simbol nenehnega ustvarjanja. In gorenjske rože izpod potrpežljivo natančnih rok vezilj, ki so stoletja snovale bele sanje na platnu. En krožni vzorec smo tako oblikovali kot ples narave. V tem krogu se prebuja svoboda. Delček rastlinskega motiva gorenjske vezenine smo razporedili v igrivem, nepravilnem redu. Kot bi veter razpihal cvetna stebelca s praznične mize. Ti drobni delčki zgodovine dihajo v lastnem spontanem ritmu in nas opominjajo na neukročeno lepoto narave, iz katere vedno znova črpamo navdih.
Drugi krožni motiv pa je pravo nasprotje prvemu. V središču drugega kroga se tradicija sreča z razmišljanjem o središču in smereh. Iz drobcev vezenin smo stkali sodoben centralni križni motiv. To je stičišče poti na vse štiri smeri neba. Izrazito grafične vzorce smo nato s sitom potiskali na ročno izdelano keramiko mojstra Boštjana in mojstrice Tatjane iz sosednje vasi. Neskončnost kroga smo ujeli tudi na namizne tekače, pogrinjke, bombažne serviete in košarice za kruh.
Joj, Kako radi pripovedujemo zgodbe naših vzorcev!